Logout je prvi specializirani center pomoči ob različnih tveganih spletnih vedenjih, ustanovljen leta 2011. Naše poslanstvo je izboljšati dobro počutje v digitalnem okolju vseh, zlasti za otrok in mladostnikov, z zagotavljanjem zdravljenja, podpore, pomoči, informiranja, izobraževanja in ozaveščanja o uravnoteženi in zdravi uporabi digitalnih medijev in zaslonske tehnologije.
Oblike zasvojenosti
Splošna zasvojenost z digitalnimi tehnologijami in spletom
Zajema vsakodnevno brezciljno deskanje po spletu, pregledovanje e-pošte, nenehno preverjanje sporočil in statusov na družbenih omrežjih, blogih, e-časopisih, novicah ipd. Čas preživet online se povečuje in posameznik lahko le redko pojasni koristnost, dolžino in vsebino aktivnosti. To kaže na izkrivljeno dojemanje časa. Zaradi preokupiranosti s spletom se posameznikovo zadovoljstvo in aktivnost v »offline« življenju zmanjšuje, posledice pa so vidne na področju odnosov, družine, prostočasnih dejavnosti, dela ali šole ipd.
Zasvojenost z video igrami
Igre lahko igramo preko spleta, računalniške mreže, samostojno ali z več igralci. Razlikujejo se po vsebini, kompleksnosti in uporabljeni tehnologiji (računalniki, tablice, pametni telefoni, konzole). V osnovi so igre kot interaktivni medij nekaj posebnega in nam neke tematike predstavijo na način, ki jih noben drug medij ne more. Zaradi svoje interaktivnosti spremenijo uporabnika iz pasivnega opazovalca v aktivnega ustvarjalca. To pripomore k osebnemu vložku igralca v igre, ki so zato hitreje in bolj zasvojljive kot drugi zabavni mediji. Poznamo veliko različnih žanrov videoiger. Med najbolj tvegane sodijo MMORG igre (ang. Massively multiplayer online role-playing games). V njih posameznik oblikuje in nadzoruje enega ali več likov, s katerimi se v fantazijskem svetu povezuje v klane/guilde. Neskončne možnosti za občutek zadovoljstva, uspeha ali pripadnosti, po drugi strani pa morda neuspeh na različnih področjih realnega življenja, so dobra podlaga za razvoj zasvojenosti.
Zasvojenost z družabnimi omrežji
Večina uporabnikov družbenih omrežij ve, da spletna komunikacija ni nadomestek za komunikacijo iz oči v oči, vseeno pa je vse več tistih, ki z uporabo pretiravajo. Če je vzrok pretiravanja v nesigurnosti in nizki samopodobi se lahko spirala slabega počutja le še poglablja. Osebe, ki postanejo zasvojene s spremljanjem družabnih omrežij , se pogosto začnejo zapirati vase in izgubljati stik s seboj ter bližnjimi, nenehna povezanost v omrežja pa jim onemogoča kvalitetno delo in sprostitev. Osebe, zasvojene z družabnimi omrežji, pogosto trpijo tudi za obliko socialne tesnobe strahom pred zamujenimi priložnostmi (ang. Fear of Missing Out – FOMO).
FOMO (Fear Of Missing Out)
Strah pred zamujenimi priložnostmi predstavlja relativno novo obliko socialne tesnobe, ki je opredeljena kot posameznikova skrb glede zamujanja prijetnih, zadovoljujočih, morda za posameznika koristnih, družbenih dogodkov. Stanje zaskrbljenosti opredeljuje tudi želja po konstantni vključenosti v dogodke, ki jih doživljajo drugi – prijatelji, znanci ali pa popolni tujci iz spleta. V skrajnem primeru se FOMO izraža kot patološka odvisnost od interneta.
Zasvojenost s spletnim nakupovanjem
Nakupovanje prek spleta je enostavno in časovno ekonomično. Težava nastane takrat, ko z nakupovanjem nadomeščamo nekaj drugega, kadar nam nakupovanje pomeni odmik od težav in sproža pozitivna čustva. Občutek, ko neka stvar postane naša je za nekatere ljudi vznemirjiv, primerljiv z občutkom zmage in lahko nas zavede v kompulzivno nakupovanje. Posameznik sčasoma doživlja vse manj ugodja in vse več nemira, ki ga sili k ponovnemu nakupovanju.
Zasvojenost s pornografskimi vsebinami
O zasvojenosti govorimo, kadar se osebe kompulzivno zatekajo v seksualno vedenje, povezano s spletnimi seksualnimi vsebinami, kar postane njihov mehanizem za soočanje s stresorji v resničnem življenju. Vedenje, ki sčasoma uide kontroli škodljivo vpliva na posameznikovo samopodobo, odnose, poklicno in družinsko življenje. Posebno občutljivi so mladostniki, pri katerih lahko že relativno običajna raba vsebin za odrasle povzroči čustvene spremembe in vpliva na oblikovanje napačnih predstav o spolnosti.
Zasvojenost s športnimi stavami, igrami na srečo in trgovanjem s kripto valutami
Zaradi nenehnega dostopa, anonimnosti in ustvarjanja realistične izkušnje igralnice problem zasvojenosti od iger na srečo na spletu narašča. Ker igralci igrajo od doma, ki jim predstavlja varno okolje, so pripravljeni tvegati več. Za igre na srečo je značilna globoka duševna vpletenost, zaradi katere posameznik izgubi časovno perspektivo in si ustvarja iluzije. Elektronski denar ima psihološko nižjo vrednost od pravega denarja. Igralci igrajo zaradi velikega vznemirjenja, adrenalina in ugodja, ki se sproža ob pričakovanju zmage. Pogosto pa trpijo tudi zaradi velikih osebnih stisk, ki se s kompulzivnim igranjem le poglabljajo in lahko privedejo tudi do skrajnih situacij, kot so finančni zlom, depresija in samomorilnost.
Ostala tvegana spletna vedenja
Spletno nadlegovanje/Grooming
Spletno nadlegovanje predstavlja obliko nadlegovanja, pri kateri oseba (groomer) vzpostavi stik s posameznikom pod pretvezo, da želi biti njegov prijatelj. Groomer o potencialni žrtvi na spletu pridobi raznovrstne informacije, v komunikaciji z njo pa vzbuja lažni občutek prijateljstva in podobnosti, zato nadlegovalec večkrat priredi tudi svojo starost ter spol. Največ zlorab se zgodi na spletnih klepetalnicah in družbenih omrežjih. Žrtve pogosto razvijejo generalizirano anksioznostno motnjo in depresijo.
Seksting
Seksting je pošiljanje in prejemanje seksualno eksplicitnih fotografij, sporočil, video posnetkov ali drugih seksualno obarvanih vsebin. Pri mladoletnikih se najpogosteje pojavlja v komunikaciji prek pametnih telefonov, računalnikov in spletnih kamer. Pogosto se začne s seksualno eksplicitno fotografijo dekleta/fanta, ki se običajno zaradi prepira ali razpada zveze znajde na internetu. Seksting ima za žrtve hude socialne in fizične posledice, oropa jih občutka nadzora nad življenjem, počutijo se ponižani. Pravne posledice nosi tudi vsakdo, ki ima na svojem telefonu, računalniku ali drugi napravi seksualno eksplicitne vsebine mladoletnih oseb.
Spletno nasilje (Cyberbullying)
Spletno nasilje je namerno nadlegovanje ali škodovanje na spletu. Nadlegovanje se najpogosteje pojavlja kontinuirano in se pogosto začne preprosto, npr. s širjenjem govoric o neki osebi, kasneje pa se lahko razvije v hudo ponižanje in zasmehovanje žrtve. Za žrtev je spletno nasilje izjemno travmatično, še posebej zato, ker so njeni zasebni podatki javno izpostavljeni. Nadlegovanje se pojavlja v več oblikah: sporočila z agresivno ali nesramno vsebino, v obliki trpinčenja (nenehno pošiljanje žaljivk ali groženj), zasledovanja (z zastrahovanjem ali grožnjami samo-poškodovanja), opravljanje (širjenje zlonamernih govoric), pretvarjanje oz. "maskiranje" (nadlegovalec se pretvarja, da je nekdo drug in širi informacije, ki bi lahko škodovale ugledu žrtve), izdaja (razkrivanje občutljivih osebnih informacij o prijatelju) in izključitev (škodoželjno izoliranje posameznika iz kroga prijateljev in načrtno škodovanje). Žrtve spletnega nasilja imajo težke psihološke posledice, še posebej mladoletne osebe, ki se najpogosteje znajdejo v vlogi žrtve.
Lažno predstavljanje (phishing)
Lažno predstavljanje je poskus pridobivanja osebnih informacij kot so spletna gesla, uporabniška imena, podatki o kreditnih karticah, včasih tudi kar neposredno pridobivanje denarja. Izvaja se z namenom oškodovanja posameznika in se navadno pojavlja v obliki elektronske pošte, ki vsebuje povezave do okuženih spletnih strani. Sporočila posameznika navajajo k podajanju osebnih podatkov na spletnih straneh, ki so velikokrat skoraj dobesedne kopije široko poznanih spletnih strani, ki jim uporabniki zaupajo – npr. ponarejena spletna stran za spletno bančništvo, ki je na videz izredno podobna izvorni spletni strani, ki jo posameznik vsakodnevno uporablja.
Spletni rasizem (cyber racism)
Cyber rasizem pomeni širjenje sovraštva na spletu, ki se običajno nanaša na nacionalizem, širjenje idej o rasni edinstvenosti, rasni nadvladi ter nasprotovanju obstoječemu družbenemu sistemu. Vsebuje lahko tudi šale ali komentarje z žaljivo vsebino, verbalno nasilje, nadlegovanje ali ustrahovanje ter javne pripombe, ki povečujejo nestrpnost do specifičnih skupin. Kljub temu, da je spletni racizem anonimen, ima za žrtev enake posledice kot doživljanje rasizma v vsakdanjem življenju.
