Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) bo v letošnjem letu izdala posodobljeno verzijo mednarodne klasifikacije bolezni ICD-11 (zadnja ICD-10 je bila izdana leta 1990). Osnutek ICD-11 je že dostopen na njihovi spletni strani, kjer med novo opredeljenimi boleznimi in motnjami najdemo tudi zasvojenost z igranjem videoiger (igre na spletu, računalnikih, konzolah, mobilnih telefonih in drugih napravah). WHO opredeljuje zasvojenost z videoigrami kot vzorec vedenj, kjer posameznik izgublja nadzor nad uporabo iger in zaradi tega doživlja negativne posledice na več življenjskih področjih. Oseba daje prednost virtualnemu svetu, zanemarja pa ostala področja kot so šola/služba, družina, prijatelji, osebne/higienske navade, hobiji, itd. Vse več časa posveti igranju iger na napravah, vse manj interesa in motivacije pa izkazuje za druga življenjska področja, kar lahko resno vpliva na zdravje in življenje posameznika ter na njegovo okolico. Zasvojenost z igranjem videoiger se lahko po kriterijih ICD-11 diagnosticira, ko so simptomi vidni in dolgotrajni (vsaj 12 mesecev).

Različni strokovnjaki po celem svetu so z raziskavami opozorili in izpostavili zaskrbljujoče negativne učinke prekomerne uporabe spleta in digitalnih tehnologij na zdravje posameznika ter na potrebo po programih za zdravljenje. S sem so spodbudili Svetovno zdravstveno organizacijo - Oddelek za duševno zdravje in odvisnosti, da je leta 2014 začela izvajati različne aktivnosti v sklopu javnega zdravstva in namenila pozornost reševanju te problematike, vključno s pobudo, da se zasvojenost z videoigrami vključi v ICD-11. Še pred tem je je Ameriška psihiatrična zveza izdala posodobljen Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj DSM-V, kjer so napovedali možnost uradne vključitve zasvojenosti z igranjem videoiger v naslednjo izdajo priročnika. V Centru pomoči pri prekomerni uporabi interneta in digitalnih tehnologij LOGOUT smo že pričakovali umestitev zasvojenosti z igranjem videoiger v ICD-11, saj je v zadnjih letih povečan interes raziskovanja omenjene problematike, tudi v Sloveniji vse več ljudi prihaja po pomoč zaradi omenjenih težav. V praksi pa opažamo tudi mnogo primerov s težavami prekomerne uporabe ali zasvojenosti z drugimi spletnimi vsebinami, kot so družabna omrežja, klepetalnice, Youtube kanali, spletno nakupovanje, spletne igre na srečo in pornografija. Tu ostaja velika potreba po raziskovanju in boljšemu razumevanju omenjenih težav.

Zasvojenost z igranjem iger pogosto lahko povezana s težavami na drugih področjih v življenju posameznika oziroma z drugo duševnimi težavami. Raziskave kažejo, da se zasvojenost s spletnimi vsebinami povezuje z nekaterimi drugimi motnjami, kot so depresija, motnje anksioznosti, motnje pozornosti s hiperaktivnostjo, spekter avtističnih motenj. Raziskave kažejo, da ima lahko igranje iger različne vplive na spremembe v možganih, tako pozitivne kot tudi negativne, kar je med drugim odvisno tudi od žanra igre, vsebine in strategije igranja, ki jo posameznik uporablja. Posebno pozornost pa velja nameniti mladostnikom, ki so zaradi potekajočega razvoja možganov lahko bolj dovzetni za razvoj različnih oblik zasvojenosti. To pa ne pomeni, da bo vsakdo, ki igra igre razvil zasvojenost. Potrebno je uravnotežiti čas, ki ga posameznik preživi pred računalnikom oziroma s pametnim telefonom v roki, s časom ki ga posvetimo drugim področjem v našem življenju.