Komorbidnost – kaj je to?

Veliko duševnih motenj je komorbidnih, torej se zraven osnovne motnje pojavljajo še ena ali več drugih, izraz pa se večinoma uporablja ravno za prisotnost drugih duševnih motenj in redkeje telesnih. To pomeni, da obstaja res veliko možnih kombinacij in posledično skoraj unikatnih kliničnih slik. Za uspešno obravnavo in pozitivne spremembe je torej ključno sodelovanje več strokovnjakov (multidisciplinaren tim) in obravnavani osebi pomembnih ljudi.

Pri soobolevnosti se pojavi več neodgovorjenih vprašanj. Katera motnja se je pojavila prva? Je ena povzročila drugo ali gre za posledice istih dejavnikov tveganja? Sta se razvijali hkrati, sta nepovezano sočasno prisotni? Korak določanja, kje in kako začeti, je zato precej kompleksen.

V razvojnem obdobju otroštva in mladostništva je soobolevnost prej pravilo kot izjema (NIJZ, 2018). Ne preseneča, da se v literaturi najde cel nabor bolezni, motenj in zdravstvenih težav, ki se pojavljajo ob prekomerni rabi interneta ali internetni odvisnosti. Vredno je omeniti, da se različne težave povezujejo z različnimi vidiki rabe interneta. Nekatere težave so bolj povezane z uporabo družbenih omrežij, nekatere z igranjem video iger, nekatere s spletnim trgovanjem …

Sočasne motnje pri prekomerni rabi spleta in spletni zasvojenosti

Motnje razpoloženja
Eni izmed najbolj raziskanih soobolevnosti sta ravno depresija in tesnoba oz. anksioznost. Tukaj gre sicer za razpon od le občutkov depresivnosti in tesnobnosti, ki so do neke mere običajni za vse ljudi, preko pogostejšega pojavljanja in bolj močnih simptomov do duševne motnje, ki posamezniku otežuje vsakdanje življenje in delovanje. Takrat doživljanje uvrščamo pod motnje razpoloženja. Mnogi avtorji poročajo o povezavah med motnjami razpoloženja in časom uporabe zaslonov, nekateri pa tudi specifično časom uporabe družbenih omrežij in igranja video iger.

Mehanizmi za komorbidnost niso jasni. Ena izmed možnih razlag je, da prekomerna raba interneta slabo vpliva na stike in druženje v živo. To lahko privede do zmanjšanja socialnega kroga, ki osebe naredi bolj dovzetne za depresivno epizodo. Po drugi strani pa lahko oseba, ki ji je zaradi depresivnih občutkov težko vzdrževati stike in npr. obiskovati treninge, izvajati prostočasne aktivnosti, v digitalnem svetu vidi možnost odmika in pobega v svet sprostitve iz udobja lastne sobe. Podobno lahko velja za občutke pritiska, skrbi in čustvene preplavljenosti, značilne za tesnobo. Najverjetneje gre za večsmerne povezave, ki so močno prepletene še z drugimi dejavniki.

Motnje pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD)
Pri naštevanju problematičnih posledic prekomerne uporabe interneta se ne moremo izogniti vplivu na pozornost. Sočasno pojavljanje motenj pozornosti in internetne odvisnosti zato ni nič presenetljivega. Osebe z ADHD iščejo veliko dražljajev, stimulativnih aktivnosti, ki ohranjajo njihovo pozornost, internetne vsebine pa ponujajo prav to. Čeprav lahko prekomerna uporaba interneta poslabša simptome ADHD, pa je to ena izmed redkih motenj, pri kateri so si znanstveniki skladni, da je internetna odvisnost ne more povzročiti.

Pri motnjah pozornosti gre za neustrezno delovanje nagrajevalnega sistema v možganih, povezanega z dopaminom, kar pomeni, da bodo osebe pogosteje iskale »nagrade«. Ker je potreba tako pogosta, je uporaba interneta za zadovoljitev zelo tvegano početje za zasvojenost. Internet namreč nudi hitro in neskončno zadovoljevanje, še posebej v primeru aplikacij, kot je TikTok, kjer je uporabnik izpostavljen kratkim vizualno-zvočnim vsebinam, ki se menjujejo z vsakim drsom prsta. Omejevanje uporabe pa je pri motnjah pozornosti oteženo še zaradi poslabšane samoregulacije, torej sposobnosti nadzirati in predvsem ustaviti svoje početje.

Motnja avtističnega spektra (MAS)
Podobno kot pri motnjah razpoloženja, so pri posamezniku lahko prisotni neklinični simptomi avtizma oziroma značilnosti, ki so podobne avtističnim, lahko pa gre za motnjo avtističnega spektra. Pri obojem gre za povezanost s prekomerno uporabo interneta, še posebej pa igranjem iger. Raziskave sicer kažejo, da ne gre za povezavo preko primanjkljajev na socialnem področju, temveč da odvisnost bolje razloži poseben, omejen interes za vsebino in ponavljajoče se vedenje. Osebam z MAS rutine namreč še bolj kot ostalim pomenijo občutek varnosti in stabilnosti.

Podobno kot pri ADHD gre tudi pri MAS za slabši nadzor impulzov in inhibicijo odzivov, kar pogosto vodi v zasvojenost z video igrami. Igre pa so po drugi strani za posameznika (dokler ne gre za odvisnost) lahko tudi specifičen interes, ki je uporaben element pri terapiji in zdravljenju.

Motnje spanja
Pri motnjah spanja gre večinoma za porušen bioritem telesa, torej urnik spanja, in neustrezno spalno higieno. Pri prekomerni uporabi interneta je pogost problem prenehanje, torej ugasnitev in odstranitev naprave v večernih ali nočnih urah. Spanec lahko po tem motijo glasna obvestila, nemirno telo in um ter FOMO (angl. fear of missing out), torej občutek, da bomo zamudili nekaj pomembnega v času, ko ne uporabljamo tehnologije. Z rednim bedenjem dolgo v noč ali proti jutru, zbujanjem in stresom, ki ga ob tem doživljamo, se lahko pojavijo težave zaspati ob bolj zgodnji in primerni uri.

Dodaten problem predstavlja tudi večurno izpostavljanje modri svetlobi zaslonov. Med najbolj znanimi je zato povezava z nespečnostjo (insomnija). Pomanjkanje (kvalitetnega) spanca deluje tudi kot posreden dejavnik za razvoj drugih težav, saj dober spanec velja za enega glavnih temeljev duševnega zdravja.

OKM – obsesivno kompulzivna motnja
Pri tej motnji se pojavljajo obsesije – moteče vsiljive misli, ki osebi povzročajo stisko in frustracijo, in kompulzije – dejanja, ki ublažijo in odstranijo te misli. Uporaba internetnih vsebin je lahko ena od kompulzij, lahko sproža obsesivne misli, lahko pa nudi pobeg od obeh vrst simptomov in pomiritev. Pogost vzgib je nuja po preverjanju in pridobivanju informacij ali zagotovil preko npr. forumov. Osebe pa lahko same »zdravijo« svoje stiske vsakdanjega življenja z začasnim umikom v digitalni svet.

Pri močni izraženosti motnje gre, kot prej omenjeno pri MAS in ADHD, za večjo impulzivnost, kar je dejavnik tveganja za vsakršno odvisnost.

Druge težave
Zgoraj naštete motnje so najpogosteje raziskovane, ob prekomerni rabi interneta ali zasvojenosti pa se pojavljajo še druge težave. Med njimi je osamljenost. Zanimivo je, da je osamljenost lahko povod za uporabo tehnologije in interneta, hkrati pa je zanjo večja verjetnost ob prekomerni uporabi. Kažejo se pa tudi povezave internetne zasvojenosti s sovražno nastrojenostjo, drugimi vrstami odvisnosti (alkohol, nikotin, droge) in samomorilnostjo.

Podobno kot pri drugih odvisnostih, se tudi tukaj pojavlja agresivno vedenje.

Zaključki
Povezave med različnimi duševnimi težavami so vse prej kot enostavne, vendar raziskave kažejo na tveganja in visoko verjetnost, da se jih več pojavlja skupaj. Ob sumu na zasvojenost z internetom je zato pomembno, da zdravniki in psihologi preverijo prisotnost drugih motenj ali simptomov. Le tako bo obravnava res celostna in naslovila posebnosti kliničnega primera.