Mladostniki in otroci so izpostavljeni številnim vrstam spletnega nasilja, a tega ne bodo delili z nami. Kar 40 % najstnikov bo izkusilo spletno nasilje, a manj kot 5 % jih bo poiskalo pomoč pri odrasli osebi, je na 14. Posvetu E-zlorabe otrok povedal Boris Radanović iz Centra za varnejši internet Združenega kraljestva.
Podatek ni presenetljiv, pravi, saj se povprečen starš s svojim najstnikom pogovarja manj kot 10 minut na dan.
Spletno nasilje lahko vključuje nadlegovanje, izsiljevanje, zasmehovanje, deljenje informacij ali fotografij brez dovoljenja, poniževanje, grooming (spolno nadlegovanje otrok prek spleta), posnetki spolnih zlorab otrok, grožnje o življenju ali varnosti, spletno zalezovanje, izsiljevanje z intimnimi fotografijami.
Deljenje golih fotografij med mladostniki
13% mladostnikov je preko spleta že delilo svojo golo fotografijo, poroča ameriška raziskava organizacije Thorn. Med njimi jih je tretjina to sliko delila z odraslim, petina njih pa jo je delilo, ker so bili v to prisiljeni. 13% mladostnikov poroča, da poznajo prijatelja, ki je za svojo golo fotografijo v zameno dobil denar ali darila.
Poročilo Fundacije za spremljanje interneta (Internet Watch Foundation) navaja, da se je leta 2021 med pojavitvami posnetkov spolne zlorabe otrok pojavila 163-odstotna rast slik, ki so jih mladostniki naredili sami (v primerjavi z letom 2020). Še večji porast je opazen pri slikah otrok, starih od 7 do 10 let.
Dostop do nasilne pornografije med mladostniki
Komisar za otroke v Angliji (Children’s Comissioner) poroča, da je večina (79%) mladostnikov videlo nasilno pornografijo pred 18. letom. To ni presenetljivo, saj raziskave ugotavljajo, da skoraj vsak drugi posnetek (45%) na platformi Pornhub vključuje vsaj eno dejanje fizične agresije. Pornografija pa ni lahko dostopna le na njej namenjenih straneh, ampak tudi na družbenih omrežjih.
Tretjina mladostnikov, ki so na spletu videli pornografijo, je nanjo naletelo ne namenoma, medtem, ko jih četrtina pravi, da jim jo je poslal-a prijatelj-ica. Nasilne vsebine najbolj aktivno delijo 13-15 letniki. Mladi, ki z vrstniki delijo nasilne vsebine, poročajo, da to počnejo zato, da ne bi bili izključeni, hkrati pa se počutijo krive, da nasilne vsebine gledajo, in da jih ne prijavijo. Mladi se do neke mere počutijo neobčutljive na nasilne vsebine in jih vidijo kot neizogiben del gibanja na spletu.
Kakšno vlogo ima pri spletnem nasilju umetna inteligenca (UI)?
Globoki ponaredki, ki ustvarijo gole slike iz običajnih fotografij
Ustvarjanje globokih ponaredkov z goloto oz. deep nudes obstajajo aplikacije, ki umetno inteligenco uporabijo na enega izmed treh načinov:
- Menjava obraza – obraz na pornografskem videu se zamenja s katerim koli drugim obrazom.
- "Slačenje" – oblečeno fotografijo osebe UI spremeni v golo fotografijo.
- Generiranje vsebin na podlagi opisov (promptov) – uporabnik lahko aplikaciji poda navodila, kakšno sliko naj ustvari.
V letu 2023 je eno izmed teh aplikacij obiskalo 24 milijonov uporabnikov, poroča belgijska raziskava.
Osebe, ki so bile žrtve deep nude tehnologije se počutijo nemočne in lahko občutijo odtujenost in izgubo nadzora nad lastnim telesom in lastno spolnostjo. Pogosto žrtve spremlja ogromen strah, da bodo ljudje, ki jih poznajo v resničnem življenju, te slike videli. Ta strah je lahko vseživljenjski.
Deep nude tehnologija je lahko dostopna in pogosta. Raziskava o njeni razširjenosti v Belgiji poroča, da je skoraj vsak četrti mladi (15-25-letnik) že videl deep nude. 12.8% anketirancev poroča, da poznajo aplikacijo, ki omogoča kreacijo, med temi, ki jo poznajo pa jih je več kot polovica (60.5%) to aplikacijo tudi že uporabila. Kot razloge navajajo pridobivanje statusa, maščevanje, za zabavo, poniževanje in radovednost.
Pornografija z globokimi ponaredki postaja dostopnejša
Deep-fake pornografija oz. pornografija z globokimi ponaredki, je vrsta digitalno manipulirane pornografske vsebine, kjer se s pomočjo umetne inteligence (UI) in tehnologije strojnega učenja (t. i. "deep learning") ustvarijo ali modificirajo pornografske vsebine. Pri tem so pogosto obrazi resničnih oseb (pogosto brez njihovega soglasja) uporabljeni za ustvarjanje lažnih pornografskih posnetkov, ki lahko delujejo izjemno realistični.
Deep-fake pornografijo je mogoče ustvariti vse hitreje in ceneje. Nekatere aplikacije lahko posnetek ustvarijo že pod 25 minutami, pogosto zastonj. Zato ni presenetljivo, da je med leti 2022 in 2023 porasla za 464%. To je botrovalo tudi porastu posnetkov spolnih zlorab otrok, katere prijave so med 2019 in 2023 porasle za 210%.
Le ena izmed deep nudes aplikacij, ki so jih preverili v belgijski raziskavi, navaja, da preverjajo pojavljanje posnetkov spolnih zlorab otrok znotraj aplikacije. Večina aplikacij ne prosi uporabnikov, da potrdijo, da imajo privolitev osebe, katere fotografijo uporabljajo za ustvarjanje pornografije.
Slovenski kazenski zakonik kaznuje voajerizem ter proizvodnjo in distribucijo posnetkov spolnih zlorab otrok. Kljub temu ponudniki interneta in družbena omrežja v tem trenutku niso pravno obvezani, da aktivno iščejo in zaznavajo posnetke spolnih zlorab otrok. Družbena omrežja so druga najpogostejša platforma za deljenje posnetkov spolnih zlorab otrok (za pornografskimi stranmi).
Grooming - izpostavljenost plenilcem
Večina uporabnikov posnetkov spolnih zlorab otrok (70%) se je z njo srečala pred odraslostjo. 40% uporabnikov je po gledanju posnetkov spolnih zlorab otrok poskušalo vzpostaviti stik z otrokom, 70% njih, je to storilo prek spleta.
Spletni grooming oziroma navezovanje stikov za spolne namene z uporabo tehnologije, je vedenje storilca, katerega namen je približati se otroku (mladoletni osebi, mlajši od petnajst let) prek spleta in pridobiti njeno zaupanje.
Spletni grooming je v zadnjih petih letih porastel za 82%. V povprečju plenilec ne potrebuje več kot 45 minut da naveže stik z otrokom za spolne namene, medtem, ko je povprečen čas v spletnih videoigrah 19 sekund. Napadalci pogosto uporabljajo nagrade znotraj iger, da otroke spodbudijo k spolnim dejavnostim. Več o groomingu si lahko preberete v dveh blogih:
https://www.logout.org/sl/blog/hey-hvala-za-add-plenilci-ki-se-maskirajo-celo-leto-1-del/
https://www.logout.org/sl/blog/hey-hvala-za-add-plenilci-ki-se-maskirajo-celo-leto-2-del/
Spletni plenilci lahko sedaj s pomočjo umetne inteligence spremenijo svoj glas, telo ali uporabijo prevajanje v živo.
Kako lahko zaščitimo otroke pred spletnimi nevarnostmi?
Spletno okolje se spreminja. Povprečna starost uporabnika spleta se niža. V Veliki Britaniji le 16 % 3-4 letnikov še ni uporabljalo spleta, vse večji delež predšolskih otrok pa ima že svoj pametni telefon. Splet je manj regulirano okolje, zato lahko nenadzorovana raba spleta vodi do resnih čustvenih in razvojnih posledic pri otroku.
- Sami se izobražujmo - Na spletu se gibljemo v mehurčku, kjer si težko predstavljamo cel spekter možnih vsebin, na katere lahko naleti naš otrok.
- Pogovarjajmo se - Otroke naučite, da se z vami pogovarjajo o nenavadnih stvareh na spletu. Otroci potrbujejo postopoma pridobiti razumevanje, zakaj so nekatere spletne dejavnosti nevarne. Če ne želimo, da se tega naučijo iz prakse, se moramo pogovarjati o možnih posledicah. Hkrati s tem gradimo odnos, ki je realističen in neobsojujoč, ki bo podlaga za to, da bo otrok z nami delil neprijetnost, na katero bo naletel na spletu.
- Sklenimo dogovor. Dogovor naj vsebuje jasna navodila o tem katere aplikacije in spletne vsebine otrok sme uporabljati. Družinski medijski načrt lahko ustvarite na https://www.logout.org/sl/za-druzine/
- Nadzorovana uporaba – Otroci naj digitalne naprave uporabljajo v skupnih prostorih. Nevarnost za spletno nasilje je večja, če se otroci samostojno gibajo na spletu še preden imajo zmožnost kritične presoje vsebin, ki se razvije okrog 10-12. leta.
- Prijavimo vsebine – Prijavite neprimerne vsebine na družbenih omrežjih, če jih srečate. Pomoč pri blokiranju in prijavljanju lahko najdete na spletni strani https://safe.si/sredisce-za-pomoc.
Zaščita otrok pred spletnim nasiljem je kolektivna odgovornost, ki se začne doma. Z vzpostavitvijo odprte komunikacije, izobraževanjem sebe in svojih otrok ter uporabo razpoložljivih virov lahko ustvarimo varnejše spletno okolje za naše mlade. Proaktivnost in vključenost v digitalno življenje vašega otroka sta ključni za preprečevanje škode in spodbujanje pozitivnih spletnih izkušenj.
Uporabni viri
- Spletno oko je točka za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok na spletu
https://www.spletno-oko.si/ - Safe.si osvešča o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje
https://safe.si/ - Take It Down je brezplačna storitev, ki mlajšim od 18 let pomaga odstraniti ali ustaviti spletno širjenje golih, delno golih ali spolno eksplicitnih slik ali videoposnetkov.
https://takeitdown.ncmec.org/ - Internet Matters ponuja nasvete o širokem spektru vprašanj spletne varnosti.
https://www.internetmatters.org/advice/ - Lucy Faithfull Foundation ponuja informacije o spolni zlorabi otrok in odvisnosti od pornografije.
https://www.lucyfaithfull.org.uk/
Tisti, ki bi si radi še podrobneje prebrali poročila raznih organizacij o spletnem nasilju pa preberite spodnji seznam.
Viri raziskav:
- Radanović, B. (2024, 30. september). Zaščita ranljivih skupin na spletu [Predavanje na konferenci]. 14. posvet o e-zlorabah otrok, Ljubljana, Slovenija. Spletno oko.
https://www.spletno-oko.si/posvet-e-zlorabe/14-posvet-e-zlorabe-otrok-2024 - Thorn. (2024). Youth Perspectives on Online Safety, 2023.
https://info.thorn.org/hubfs/Research/Thorn_23_YouthMonitoring_Report.pdf - Children’s Commissioner for England. (2023). A lot of it is actually just abuse: Young people and pornography.
https://www.childrenscommissioner.gov.uk/resource/a-lot-of-it-is-actually-just-abuse-young-people-and-pornography/ - Suojellaan Lapsia. (2024). Tech platforms and child sexual abuse: Research report with actionable recommendations for the tech industry.
https://bd9606b6-40f8-4128-b03a-9282bdcfff0f.usrfiles.com/ugd/bd9606_0d8ae7365a8f4bfc977d8e7aeb2a1e1a.pdf - National Center for Missing and Exploited Children. (2024). Addressing real harm done by deepfakes [Testimony of John Shehan, Senior Vice President, Exploited Children Division & International Engagement, National Center for Missing & Exploited Children].
https://www.missingkids.org/content/dam/missingkids/pdfs/final-written-testimony-john-shehan-house-oversight-subcommittee-hearing.pdf - Ofcom. (2024). Understanding pathways to online violent content among children.
https://www.ofcom.org.uk/siteassets/resources/documents/research-and-data/online-research/keeping-children-safe-online/experiences-of-children/understanding-pathways-to-online-violent-content-among-children.pdf?v=368021 - Internet Watch Foundation. (2024). What has changed in the AI CSAM landscape?: IWF AI CSAM report update.
https://www.iwf.org.uk/media/nadlcb1z/iwf-ai-csam-report_update-public-jul24v13.pdf - Child Focus, Universiteit Antwerpen, Institute for the equality of men and women. (2024). Deepnudes among young people in Belgium: The numbers, the market, the impact.
https://igvm-iefh.belgium.be/sites/default/files/deepnudes_among_young_people_in_belgium.pdf - Security Hero. (2023). State Of Deepfakes: Realities, Threats, And Impact
https://www.securityhero.io/state-of-deepfakes/#deepfake-porn-survey - Internet Watch Foundation. (2024). Research on child sex abuse live-streaming reveals 98% of victims are 13 or under.
https://www.iwf.org.uk/news-media/news/iwf-research-on-child-sex-abuse-live-streaming-reveals-98-of-victims-are-13-or-under/ - Ofcom. (2024). Children and parents: Media use and attitudes report 2024.
https://www.ofcom.org.uk/media-use-and-attitudes/media-habits-children/children-and-parents-media-use-and-attitudes-report-2024/
posnetki spolnih zlorab otrok
Deli na:
