Zasvojenost s spletom (odvisnost od računalnika) in tehnologijami, predvsem igranje video iger v literaturi pogosto povezujejo z različnimi duševnimi motnjami in težavami. Najpogosteje s strahovi različnih intenzitet, insomnijo, anksioznostjo in depresivnostjo, neredko pa tudi z avtizmom, motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo.
Dobro je vedeti, da izraženi simptomi zasvojenosti niso vedno posledica prekomerne rabe tehnologij, temveč so lahko odraz neke druge stiske. V obeh primerih gre za obliko nefunkcionalnega vedenja, ki ga je potrebno celostno obravnavati. Pridružene motnje so torej lahko posledica ali pa izvor težav z zasvojenostjo s spletom - odvisnost od računalnika ali mobilnega telefona.
Kadar so posledica jih je mogoče odpraviti postopoma, s spremembo bioritma in reorganizacijo časa. Te pridružene motnje so ponavadi tudi simptomi zasvojenosti npr. težave s spanjem, težave s pozornostjo, pojav specifičnih strahov, utrujenost in lažje razpoloženjske motnje. O težavah s spanjem v povezavi s tehnologijami smo podrobneje pisali v preteklih številkah.
Večji problem nastane, kadar je zasvojenost le eden od izraženih simptomov, izvor stiske pa je primarna psihološka motnja, ki je spregledana.
V svetovalnici Logout se vse pogosteje srečujemo tudi s takšnimi primeri.
Npr. Pred slabim letom so starši na Logout pripeljali 17.letnega sina, ker je bil neprestano pred računalnikom. Igral je fantazijske igre. Poročali so o tem, kako se izmika vsemu, čez dan spi, se ne druži in šprica pouk. Zelo očitno je ob prvem stiku z mano doživljal občutke nelagodja. Telesni simptomi so bili vidni: močno potenje, izmikanje očesnemu stiku, zardevanje, napetost ... trepetanje.
Po nekaj srečanjih smo ugotovili, da mladostnik doživlja pretiran strah pred vsemi socialnimi interakcijami. Beg v tehnologije mu je pomagal blažiti stres, ki ga je doživljal vsakodnevno v odnosih z drugimi. Svoje težave je reševal tako, da se je vse bolj umikal v fantazijski svet video iger. Na ta način pa težave niso izzvenele, pač pa so se le še stopnjevale. Nezdravljena socialna fobija ga je pripeljala tudi do zasvojenosti. Primerov kombinacije anksioznosti in zasvojenosti s tehnologijami je v praksi veliko.
Pogosta je tudi depresija. Njihova intenzivnost je različna od distimije do depresije s suicidalnimi težnjami. To pomeni, da nekdo, ki je po deset ali več ur dnevno za računalnikom, s tem vedenjem prekriva ali “samozdravi” depresijo. Na depresijo smo pozorni predvsem kadar pri mladostniku opazimo izrazito nezainteresiranost, pomanjkanje energije, nezmožnost doživljanja pozitivnih čustev, potrto razpoloženje in brezvoljnost. Pomembne informacije o mišljenju, čustvovanju in vedenju osebe nam lahko podajo tudi bližnji. Vsekakor je potrebno osebo napotiti po ustrezno strokovno pomoč. Pomembno je, da se v takšnih primerih osredotočimo na učinkovito obravnavo depresije in nemalokrat se sočasno z zdravljenjem osnovne težave zmanjšajo tudi težave z zasvojenostjo.
ADHD & zasvojenost s tehnologijami
Poseben primer so otroci in mladostniki z diagnozo ADHD pri katerih pogosteje odkrijemo tudi problematično rabo spleta. Pogosto je skupno obema diagnozama motnja pozornosti, težave s spanjem in impulzivnost. Pomembno k razvoju zasvojenosti prispeva predvsem impulzivnost. Na tem mestu velja omeniti, da že nekaj časa obstajajo tudi “tailor made” računalniški programi, neke vrste treningi, aplikacije in vaje ki zmanjšujejo glavne deficite (budnost, selektivna pozornost, kratkoročni spomin in kontrola impulzov).
Aspergerjev sindrom & zasvojenost s tehnologijami
Podobno je tudi z Aspiji. Ozkost interesov in sposobnost popolne zatopljenosti lahko hitro privede do prekomerne rabe in izgube kontrole. Poleg tega jim računalnik ali naprava vedno znova poda enak feedback, kar jim nudi občutek varnosti npr. neka igra ima vedno enak sistem in x odziv vedno pomeni isto. Tudi za njih obstajajo posebni programi, ki omogočajo napredek.
Kako prepoznati osnovno težavo?
Ob predpostavki, da se simptomi zasvojenosti in pridružene motnje v veliki meri prekrivajo, iščemo odgovore v motivih in potrebah. Pogosto je motiv za čezmerno rabo mobilnih naprav in računalnikov druženje, radovednost, potrjevanje, dolgčas, eksperimentiranje, tekmovalnost in drugo. Bolj alarmantno je, kadar ugotovimo, da posameznik na splet beži, ker so pritiski od zunaj premočni. To pomeni, da s spletnimi aktivnostmi in vsebinami zapolnjuje praznino ali lajša občutek tesnobe, negotovosti, krivde, strahu in bolečine. V teh primerih smo zagotovo bolj pozorni tudi na morebitne “prikrite” težave.
Raziskave kažejo, da je dober prediktor za pridružene motnje in resnejše težave z zasvojenostjo s spletom tudi osamljenost. Oseba je namreč bolj ranljiva, kadar občuti odsotnost intimnosti ali močnih povezav z drugimi ljudmi.
Poudarki:
- Ključno je nasloviti “pravo” motnjo.
- Zasvojenost je včasih le eden od simptomov.
- Najpogostejše so kombinacije zasvojenosti z depresijo in različnimi anksioznimi motnjami.
- Dober prediktor za resnejše motnje je osamljenost.
- ADHD in Aspiji so rizična skupina za razvoj zasvojenosti s tehnologijami.
Deli na:
