Mogoče zato, ker ne vemo, kaj bi drugega takrat počeli. Ali zato, ker moramo nujno še nekaj zaključiti za službo ali šolo.Ali morda preveriti, kaj se je čez dan dogajalo po svetu, v državi, na družbenih omrežjih. Mogoče pa je za odhajanje v posteljo s telefonom kriva navada, ki smo jo pridobili tekom let. Ali pa preprosto dejstvo, da niti ne vemo, zakaj naj bi bilo tako ravnanje sploh škodljivo.

Dosedanje raziskave kažejo, da uporaba telefona in drugih digitalnih naprav pred spanjem vpliva na zmanjšanje količine spanja in slabšo kvaliteto spanca. Vzrok za to je modra svetloba, ki jo oddajajo pametni telefoni in druge digitalne naprave. Modra svetloba možganom namreč sporoča, da še ni čas za spanje. Telo zato proizvodnjo hormona melatonina, ki povzroča zaspanost in s tem uravnava cikel spanja in budnosti, odloži na kasneje. S tem pa se na kasneje zamakne tudi naš spanec, kar privede do pomanjkanja spanja. Še posebej, če morate zjutraj vstati in oditi v službo. Morda boste rekli: »Jaz lahko brez težav funkcioniram tudi samo s petimi urami spanja!« Vendar to najverjetneje ne drži. Pravzaprav je zelo malo ljudi, ki jim 5 ur spanja zadostuje. 95% populacije potrebuje med 7 do 9 ur spanja. To je optimalen čas, v katerem si lahko naši aktivni nevroni spočijejo, glialne celice pa lahko v času mirovanja telesa v miru opravijo čiščenje nevrotoksinov, ki so v možganih nastali tekom dneva. Če ne spimo dovolj časa, »čistilne« celice ne morejo opraviti svojega dela, kar vodi v težave pri pomnjenju in pozornosti. In s tem v zmanjšanje naše produktivnosti. Tako se nevede znajdemo v začaranem krogu – pozno v noč bedimo, da bi nadoknadili ure dela ali sprostitve, ki smo jih izgubili čez dan, podnevi pa smo zaradi pomanjkanja spanca manj produktivni in slabše
razpoloženi.

Ima vaš otrok v svoji sobi računalnik, tablico ali telefon?

To za njegovo spanje ni najbolje. Tudi za otroke velja, da večerna uporaba tehnologije slabo vpliva na njihovo spanje. Še posebej so kratkemu in slabemu spancu izpostavljeni tisti otroci, ki imajo v svojih sobah digitalne naprave. Skušnjava, da bi večer preživeli pred zaslonom, je tako veliko večja, kot pri tistih, ki svojo napravo pred odhodom v sobo odložijo na mesto v skupnih prostorih. Večer pred zaslonom pa pomeni izpostavljenost modri svetlobi. Rezultat? Manj spanja, slabši spanec, in dnevna utrujenost ter težave s pozornostjo.

Kaj torej lahko storite, da otroku (in tudi sebi) pomagate iz začaranega kroga nočnega bedenja pred zasloni in slabega dnevnega razpoloženja?

Poskusite z vpeljavo večerne rutine za celo družino. Dogovorite se, kdaj je zadnji čas v dnevu, da vsi člani družine izklopite računalnike, telefone, in tablice. Za večerno rutino in umirjanje pred spanjem naj bo namenjene vsaj pol ure do ene ure. Če želite zaspati ob 22.00, naj bo čas za izklop tehnologije najkasneje ob 21.30. Dogovorite se tudi, kam odložite vse naprave, ko jih izklopite. Vsekakor naj to ne bodo spalni prostori. Težava z budilko? Uporabite navadno budilko ali kak star telefon, ki ga imate lahko samo za bujenje. Dogovorite se tudi, kaj boste počeli med večerno rutino. Če ste prej bili do zadnjega trenutka pred spanjem na telefonu, bo sedaj verjetno neobičajno, če ne boste imeli pripravljene ideje, kaj bi lahko bilo v tem času nadomestilo za telefon. Mogoče si želite poslušati kakšno umirjeno glasbo. Brati. Se z otrokom ali partnerjem pogovarjati o dnevu, ki je za vami. Ali si morda pripraviti kopel. Morda iti na večerni sprehod. Če si dovolite malo kreativnosti, je možnosti ogromno. Vsekakor pa imejte v mislih, da je spanje tako vaša kot tudi otrokova osnovna potreba, ki si v vašem dnevno-nočnem ritmu zasluži posebno pozornost in predvsem dovolj časa.