Spletni izzivi so eni izmed najbolj viralnih spletnih pojavov. Kot požar se lahko razširijo po družbenih omrežjih in kaj hitro vidimo različne mladostnike, znane osebnosti in babice kako se snemajo med zaužitjem žlice cimeta ali ko jim nekdo na glavo zlije vedro ledene vode. Ko pri izzivu sodeluje cel svet nas hitro zamika, da bi se izziva lotili tudi sami. Pa moramo izziv zares tudi sprejeti?
Spletni izzivi so navadno naznanjeni s ključnikom #challenge in zajemajo celo paleto aktivnosti. Od okušanja določene hrane, akrobatskih podvigov, umetniškega ustvarjanja, video igralski izzivi in izvajanja smešnih nalog (npr. koliko grozdov spraviš v usta) do različnih preizkusov poguma, ki so pod določenimi pogoji lahko za nas tudi nevarni. Nekateri izzivi so lahko izredno zabavni, smešni in zanimivi, drugi pa neprijetni, strašni in celo ogrožajoči za naše počutje in zdravje. Pomembno, da znamo med njimi razlikovati.
Varni in prijetni izzivi so na primer tisti, ki jih lahko opravimo z drugimi, ob tem pa se iskreno nasmejimo, zabavamo ali pa kaj novega naučimo. So takšni, da bi jih lahko naredili tudi s svojimi starši in od nas ne zahtevajo, da počnemo stvari, ki jih nočemo. Skozi njih lahko razvijamo tudi veščine (npr. Risarski izzivi, kuharski, tudi bralni izzivi) ali pa pomagamo drugim.
Nevarni in neprijetni izzivi pa so tisti, ki nas silijo k dejanjem, ki nas ogrožajo, so nevarna za druge ali pa povzročajo v nas neprijetna čustva kot so strah, gnus ali slabša samopodoba. Tovrstni izzivi od nas na primer zahtevajo, da pojemo nekaj, kar ne bi smeli ali pa izvedemo nasilno dejanje nad drugimi ali nad sabo.
Pred izzivom premislimo
Kadar nas zagrabi želja, da bi določen spletni izziv sami izvedli ali pa nas k izzivu pozove druga oseba, je dobro, da pred izvedbo razmislimo, kaj točno izvedba izziva prinaša. Vprašamo se:
Kako se bom ob izzivu počutil?
Če opazimo, da izziv v nas povzroča nelagodje, je dobro tem občutkom prisluhniti in izziva ne izpeljati. Ravno tako se v izvedbo ne silimo, ampak izziv pogumno zavrnemo, kadar do njega čutimo odpor.
Zakaj bi ta izziv rad opravil?
Če se izziva lotimo zgolj zato, da drugim dokažemo, da nekaj zmoremo, to lahko hitro pripelje do situacije, kjer se lotevamo nečesa, kar v resnici nočemo izvesti. Lahko se nam zgodi tudi, da izziv prejmemo v obliki grožnje, torej da moramo izziv izpeljati, drugače se bo zgodilo nekaj hudega. Tovrstna grožnja ni v redu in hitro lahko pride do izsiljevanja. V tem primeru moramo takoj obvestiti odraslo osebo.
Se ga lotevam sam ali z drugimi?
Izzivi so bolj zabavni, kadar se jih lotimo z drugimi, a to ne pomeni, da se moramo prilagoditi pritiskom skupine, v kolikor tega nočemo.
Kje sem izziv zasledil?
Številni izzivi so neškodljivi in na spletu lahko vidimo veliko poskusov njihove izvedbe. Previdni moramo biti kadar smo izziv zasledili v kakšni zaprti pogovorni skupini (npr. Discord server) ali pa smo bili osebno izzvani s strani določene osebe (še posebej, če to osebo poznamo le preko spleta).
Če izziv posnamem, kje ga bom objavil?
Cilj spletnih izzivov je načeloma, da se med izvajanjem posnamemo in posnetek potem tudi nekje objavimo. Pri tem moramo razmisliti s kom bomo ta posnetek delili in kaj smo na posnetku počeli. Veliko izzivov nas lahko postavi v nerodne situacije, za katere si ne bi želeli, da za večno ostanejo na spletu. Če nam je pri nastalem posnetku nerodno ali nelagodno, izziva ne objavimo ali pošiljamo določeni osebi.
Se mi ob izvajanju izziva lahko zgodi kaj neprijetnega?
Nekateri izzivi so privlačni ravno zato, ker predstavljajo neko mero tveganosti. A ravno pri teh moramo biti najbolj previdni, saj so posledice lahko resnično nevarne. V kolikor lahko izziv pripelje do nelagodnega izida, potem ta izziv raje preskoči.
Če ti zgornja vprašanja vzbujajo dvom, potem je čisto v redu, če izziv zavrneš. Lahko se o izzivu predčasno pogovoriš tudi s kakšno odraslo osebo, kateri zaupaš in mogoče ti bo podala tudi kakšen kreativen nasvet, kako lahko svoj izziv narediš še bolj unikaten. Ob tem pa tudi preveriš ali je izziv varen in ne bo prinesel nepričakovanih izidov.