6 dni odklopa od naprav je za marsikogar lahko veliko. 6 dni stran od stika s spletnimi prijatelji, stran od novic, memeov, novih epizod svojega najljubšega animeja ali svoje najljubše video igre, ki je ravno ta teden začela novo sezono. FOMO občutek, da zamujamo dogajanje na spletu spremlja tudi močan dolgčas, ki ga pa dogajanje na taboru na srečo hitro zamoti.

Letošnji tabor je potekal v Dominikovem domu. Hiša sredi Pohorskega gozda ponuja ogromno prostora, igrišča in predvsem odmaknjenost. Odmaknjenost celo do te mere, da je ne doseže niti mobilni signal. Odlična lokacija za odklopa od spletnega prostora.

Tabora se je udeležilo 28 udeležencev in 9 spremljevalcev. Naš prvi dan smo preživeli spoznavno in potem večer družabno. Vsak večer smo namreč imeli različne družabne aktivnosti, najbolj priljubljeni sta bili socialna igra Volkodlak in kampanja Dungeons & Dragons, katere se je udeležilo kar 10 igralcev.

Naslednji dnevi so potekali aktivno. V torek smo po delavnicah komunikacije imeli tudi kuharsko tekmovanje, kjer so udeleženci v 4 skupinah pripravili 4 hode jedi za skupno večerjo. Pripravili so bureke, neverjetno dobre polnjene paprike in kar dve sladici - brownije in cheesecake! Večina nas je bila sita že pri 2. hodu, ampak smo na srečo za sladice uporabili tisti drugi skrivni trebušček, ki je narejen samo za njih. ;)

In ne samo pri kuharskem tekmovanju. Hrana na naših taborih nima nobene pravice biti tako dobra kot je. Kremni njoki s smetanovo omako. Njam! Dve vrsti tortilj za zadnji dan. Njam na kvadrat. Stolpi palačink (navadnih IN ameriških). A sem jaz v restavraciji? Za vse to so zasluženi tudi naši udeleženci, ki so vsak dan pomagali pri kuhanju in pospravljanju. Nekateri prostovoljno tudi večkrat, kot je bilo potrebno. Njamtastično.

V sredo smo imeli krajši pohod, kateremu je kasneje v dnevu odlično protiutež predstavljala delavnica masaže. Izmenjajoče v parih je vsak dobil priložnost prejetja odlične masaže in izkušnjo učenja kako masirati. Utrujene roke in premečkani hrbti so se šele dobro sprostili naslednji dan, ki je zaradi slabega vremena potekal znotraj.

Četrtkova delavnica socialnih veščin je podala prostor za deljenje osebnih izkušenj in odpirala globoke debate o tem kaj je stres ter kateri so izzivi odraščanja. Kasneje v dnevu pa smo tekom ustvarjalne delavnice napenjali svoje kreativne mišice pri izdelovanju zapestnic, barvanju mandal in risanju umetnin s kano na kožo. Zdaj nas čaka par tednov hoje naokrog z raznimi “tatuji” banan, vlakcov in vzorcev na naših rokah. Odličen spominek.

Naš zadnji poln dan je bil izredno aktiven. Po jutranjih tekmovalnih delavnicah nas je popoldan čakala še izkušnja sobe pobega, ki je Dominikov dom spremenila v šolo za čarovnike. Mladi vajenci so morali izpolniti naloge za svoj zaključni čarovniški izpit, med drugim obiskati jamo Modreca, rešiti pikslasto sobo in odkleniti skrinjo z lobanjo Kvadratnega kralja. Na koncu so izpit vsi uspešno opravili in nova generacija čarovnikov se je še zadnjo noč odpravila spat.

Zadnji dan smo zaključili z delavnico refleksije. Drug drugemu smo napisali lepa sporočilca in se skupaj lotili čiščenja doma. Kuhinja nas je na koncu presenetila še s sladoledom in ko so starši počasi začeli prihajati po svoje mladostnike, smo se poslovili od našega 6 dnevnega doma.

Takrat nismo več s prstom kazali na to, kdo je izdajalec volkodlak in kdo ne, ampak v objemu in s solzami v očeh izmenjevali slovese. Tabor se je zaključil, telefoni so bili vrnjeni in obljube, da se vidimo naslednje leto, izrečene. No, kdo pravi, da volkodlaki in vaščani ne morejo živeti skupaj? :)