Razvita biologija naših možganov nam odlično služi na različne načine, a ima tudi svoje ranljivosti, ki jih je mogoče izkoristiti. Prepričljiva tehnologija pritisne na mnoge od teh gumbov, oblikuje stališča in vedenje ter izkorišča naše ranljivosti za dobičke industrije.

Naši možgani so bolj luknjasti, kot radi verjamemo. Mi oblikujemo svoje okolje, in v dobrem ali slabem, okolje oblikuje naše možgane. Ko vedno znova uporabljamo tehnologijo, nas ta začne uriti: naše misli, čustva, motivacija in pozornost začnejo posnemati tisto, za kar je bila tehnologija zasnovana. To ustvari vzorec nevronskega delovanja, zaradi katerega je bolj verjetno, da bomo v tem vedenju vztrajali, tudi če je škodljivo.

Po vsebinah ne klikamo naključno: številni dizajni namerno izkoriščajo lastnosti naših možganov na način, ki spodbuja kompulzivno vedenje, povezano z uporabo družbenih omrežij.

To je nekaj primerov, kako družbena omrežja preoblikujejo naše možgane.

Nepomembne stvari delujejo kot pomembne

Ker je naša pozornost omejena, se morajo možgani v vsakem trenutku odločati, kaj je pomembno. Pri tem nam pomaga mreža v možganih, ki prepoznava izrazitosti in odstopanja, ter nas na njih opozarja. Po domače povedano, ko opazi nekakšna odstopanja, nam signalizira, da morajo možgani usmeriti svojo pozornost v nek nov zunanji vir.

Obvestila na družbenih omrežjih (vibriranje, rdeče pike, utripajoče lučke, transparenti) našo mrežo nenehno sprožajo in jo preslepijo, da je nekaj novega tudi pomembno. Večino časa obvestila omrežij delujejo kot lažni alarm, kar otežuje našo sposobnost, da se osredotočimo na stvari, ki so v resnici pomembne.

Iščemo dražljaje brez zadovoljitve

Ljudje si želimo stvari in ko jih dobimo, v njih uživamo. Vendar je možgansko vezje, ki je povezano z željo, veliko močnejše od vezja, povezanega z uživanjem. Občutek, da si nekaj želimo, je lahko tako močan, da tudi ko to dobimo, nismo zadovoljni. Včasih postane možgansko vezje, povezano z željo, preobčutljivo in ujamemo se v neskončno zanko iskanja. Če se to zgodi, se naše želje ločijo od tistega, v čemer dejansko uživamo.

Tehnologija pogosto izkorišča moč želje, saj ponuja neskončno možnosti za iskanje, a le malo izkušenj, ki bi nas zadovoljile. Morda bomo zadovoljni za kratek čas, ne bomo pa našli trajnega zadovoljstva. Naša toleranca se poveča in za dosego enakega zadovoljstva potrebujemo več. Rezultat je, da nenehno klikamo in drsamo po družbenih omrežjih ter brezglavo uživamo vsebino, pogosto z minimalnim kognitivnim nadzorom možganov. To vedenje nas na koncu izčrpava, hrani pa poslovne modele, ki temeljijo na naši vključenosti v družbena omrežja.

Prisiljeni smo v multitasking (večopravilnost)

Zmogljivost naših možganov, da obdelujejo informacije, je osupljiva: milijarde nevronov med seboj sodelujejo, se pogovarjajo in aktivirajo velike mreže, s katerimi obvladujemo različne življenjske zahteve. Vendar so viri naših možganov omejeni: smo raztresena bitja in kakovost naše pozornosti se lahko zlahka poslabša. Kadar pogosto preusmerjamo pozornost z ene naloge na drugo, se pojavi "ostanek pozornosti", pri katerem misli o prejšnji nalogi ovirajo polno pozornost pri trenutni nalogi.

Družbeni mediji spodbujajo to večopravilnost, ki vpliva na naš kognitivni nadzor, čustva in na koncu na naše možgane. Te platforme nas nenehno zaposlujejo, kar sproža ponavljajoče se, avtomatizirano vedenje in slabi aktivacijo v prefrontalnih delih možganov.

Delovna skupina Nacionalne akademije znanosti iz ZDA je ugotovila, da je večopravilnost medijev med mladimi povezana s slabšim spominom, večjo impulzivnostjo in spremembami v delovanju možganov. Zato se je dobro vsake toliko časa odklopiti od družbenih omrežij in se izogniti preplavljanju vseh možganskih kanalov.

Povečujeta se strah in tesnoba

Negativne informacije pritegnejo več pozornosti ter močneje oblikujejo čustva in vedenje kot pozitivne informacije. Naši možgani hitreje in temeljiteje predelajo negativno vrednotene informacije, zlasti dražljaje, povezane s strahom, kot pozitivne informacije. Zato ni presenetljivo, da se vsebina na družbenih omrežjih, ki povzroča strah, jezo ali gnus, širi veliko hitreje kot pozitivna vsebina. V tej negativnosti se utapljamo in ta spodbuja še večjo zavzetost.

Spodbuja se stalno socialno primerjanje

Ker smo socialna bitja, je značilno, da ocenjujemo svojo vrednost tako, da se primerjamo z drugimi. Samopodobo si oblikujemo tako, da nenehno iščemo potrditve lastne vrednosti in se bojujemo proti grožnjam, ki bi to vrednost lahko ogrozile.

Navada, da se primerjamo z drugimi, nas včasih spodbudi, da dosežemo več, pogosteje pa primerjave povzročijo neprijetna čustva: zavist, sram, tesnobo ali občutek zamujenih priložnosti. Družbena omrežja močno povečujejo obseg socialnih primerjav. Preplavijo nas z izbranimi slikami, na katerih so ljudje v izbranih trenutkih in prikazujejo le tisto, kar želijo, da vidimo. Vplivneži določajo standarde popolnosti, mi pa na te ideale navežemo svojo samopodobo. Všečki, komentarji in druge potrditve, ki jih prejmemo na družbenih omrežjih, aktivirajo z nagrado povezana možganska vezja, kar lahko postane vzrok za kompulzivno primerjanje in dvom vase.

Slišimo to, kar želimo slišati

Kot socialna bitja smo občutljivi na socialno izključenost. Družbena zavrnitev boli enako kot fizična bolečina. Zato se ljudje velikokrat prilagajamo, da bi bili sprejeti. Algoritmi v družbenih omrežjih se na podlagi naše uporabe aplikacij učijo o naših preferencah ter prilagajajo in usmerjajo informacije, ki jih prejemamo. Ko imamo določeno mnenje, se veselimo informacij, ki to mnenje podpirajo, in zavračamo informacije, ki bi temu mnenju lahko nasprotovale. Ko nam algoritmi potrjujejo, kar želimo verjeti, saj nam prikazujejo vsebine, ki naše mnenje podpirajo, lahko postanemo v svojem mnenju še bolj polarizirani in izgubimo občutek, da smo kohezivna družbena skupina s skupnim razumevanjem.

Priporočila:

• Izklopite obvestila. Na tak način boste družbena omrežja uporabljali takrat, ko si vi želite in ne ko pride povabilo od zunaj.
• Vsaj enkrat na teden se za en dan popolnoma odklopite od družbenih omrežij.
• Uporabite aplikacije, ki pomagajo pri nadzoru časa na telefonu in spodbujajo k produktivni rabi (npr. Flux, News Feed Eradicator, FlipD, Freedom, Insight Timer…).
• Načrtno iščite tudi informacije in sledite profilom, ki se ne skladajo nujno z vašim mnenjem.
• Na stvari, s katerimi se na družbenih omrežjih ne strinjate, se odzovite z empatijo namesto z jezo ali frustracijo. Ne zapletajte se v prepire v komentarjih ali objavah.
• Zjutraj in zvečer omejite svojo uporabo družbenih omrežij.
• Uporabljajte budilko – če telefona ne boste imeli v svoji spalnici, boste lažje preživeli jutro brez uporabe družbenih omrežij.
• Osredotočite se na pozitivno. Naredite posnetke zaslona pozitivnih sporočil, ki jih prejmete, ali objav, ki so na vas pozitivno vplivale, in jih shranite v mapo v telefonu. Tehnologija izkrivlja naše možgane pri sprejemanju povratnih informacij, mi pa se lahko proti temu borimo tako, da si zapomnimo pozitivne informacije.

 Vir: Center for Humane Technology