Tovrstno aktivnost težko zaključimo in s prebiranjem nadaljujemo tudi, ko smo že dobili vse možne informacije, ki jih novice imajo za predati. Do pojava pride, saj obstajajo evolucijski razlogi za branje negativnih novic. Naši možgani delujejo na način, da dajejo večji pomen in pozornost negativnim izkušnjam in si jih tudi močneje zapomnijo, saj je to en izmed naših glavnih načinov, kako se učimo. Davno nazaj so naši možgani reagirali na šum v grmovju, ker je to predstavljajo 1% možnost, da se v grmovju skriva nevarni tiger. Ker so možgani želeli preživeti, so predvidevali, da je tisti 1% realna nevarnost in nas pognali v beg, četudi je verjetnost bila majhna. A ostali smo živi.

Danes teh tigrov v grmovju ni več, a ti evolucijski mehanizmi so še vedno prisotni in tudi v današnjih časih aktivno iščejo potencialne nevarnosti. Ko odpremo spletno stran z novicami, se ti mehanizmi vklopijo in četudi je večina strani napolnjene z optimističnimi novicami bo tista ena pesimistična novica prevzela večji del naše pozornosti in v naših mislih prišla bolj do izraza.

Kaj doomscrolling prinaša?

Pesimistične novice v nas povzročajo negotovost in strah pred prihodnostjo. Še posebej v časih kot je trenutna epidemija. Takrat si želimo več stabilnosti. Preverjamo nove številke okužb, prebiramo o novih sevih virusa Covid-19 in beremo komentarje o različnih argumentih za ali proti cepljenju. Takrat se nam zdi, da bomo stabilnost pridobili z več informacijami (več vem, manj imam dvomov), a naše iskanje informacij na internetu pogosto pripelje do odkritja različnih pogledov in mnenj, kar pa naredi ravno obratno.

Iskanje nam prinese še več dvoma, ki ga poskušamo razrešiti s še več informacijami in hitro se ujamemo v krog. Več iskanja, več dvomov. Pretirano prebiranje pesimističnih novic pa povzroči slabše počutje, ki ga lahko spremljata utrujenost in težave s spancem. Namreč, vsakič, ko smo izpostavljeni pesimistični novici, gredo naši možgani v stanje stresa. V teh časih je to lahko tudi večkrat dnevno in pogosta izpostavljenost stresu lahko povzroča psihosomatske simptome kot so glavoboli in bolečine v trebuhu in mišicah.
Pesimistične novice nam lahko podajo tudi napačno predstavo o svetu v katerem živimo. Sporočilo, ki ga prejmemo je “svet je nevaren, nepredvidljiv in prihodnost je strašna”. Tovrstna sporočila lahko na naše delovanje delujejo zavirajoče, saj spodbujajo nezaupanje v svet okoli nas, v našo prihodnost in tudi v nas same. Zakaj bi poskušali karkoli spremeniti, če tako ali tako vse propada? Pretirano prebiranje pesimističnih sporočil nas posledično lahko ohromi in zavira premike dalje, saj spodbujajo bazično nezaupanje v svet s tem, da ga naredijo strašnejšega kot v resnici je.
Lahko pa pride tudi do obratnega pojava, kjer naše telo stres uravnava s pretirano apatijo, ki poskrbi, da na nevarnost gledamo manj resno kot bi v resnici morali. Do tega pride pogosteje, kadar smo v kriznem obdobju dlje časa.

Kako se pred doomscrollingom zavarujemo?

Pomembno je vedeti kaj je naš cilj branja tovrstnih novic. Iščemo le distrakcijo ali se resnično želimo informirati? Če je cilj resnično informiranje, potem se tega tudi držimo. Od verodostojnih virov pridobimo aktualna obvestila o poteku stanja in se izogibamo senzacionalističnih člankov. V primeru trenutne epidemije je to lahko v obliki pregleda aktualnih uradnih ukrepov in lokalnega stanja okužb. S tem postane naše branje novic ciljno usmerjeno in bolj odgovorno. Na novice poskušamo gledati objektivno in imeti do njih bolj oddaljen, realen pogled.

Ob tem lahko tudi:

• Med brskanjem in branjem poslušamo sebe. Če opazimo, da nas novice začnejo stresirati, strašiti ali jeziti, je to že znak, da se od novic odmaknemo, si vzamemo pavzo ali pa poskrbimo, da je dotok novic bolj moderiran.
• Čas za informiranje si previdno izberemo. Jutranje branje tovrstnih novic ima dokazan negativni učinek na naše počutje skozi celoten dan. Ravno tako se izogibamo brskanju pred in po družinskih obrokih, pred aktivnostjo, ki zahteva osredotočenost, in pred spanjem.
• Prebiranje si časovno omejimo. S tem si omogočimo informiranje, a se obenem zavarujemo pred prekomernim doomscrollanjem.
• Izogibamo se branju komentarjev, saj lahko zagovarjajo ekstremne poglede, za katere obstaja velika verjetnost, da se z njimi ne strinjamo in za nas predstavljajo dodaten vir stresa. Ekstremni komentarji so tudi tisti, ki bodo dobili največ pozornosti in bodo posledično najbolj vidni. Četudi na primer članek ohrani optimističen ali objektiven pogled, lahko vir pesimizma še vedno najdemo v komentarjih.
• Dobro je tudi, da vsake toliko časa kritično preverimo komu na družbenih omrežjih sploh sledimo in odstranimo vire informacij, ki negativno vplivajo na naše počutje, a ne služijo kot objektivni vir informiranja.