Po podatkih najnovejše raziskave v Veliki Britaniji (2024), le 16% 3-4 letnikov še ni uporabljalo spleta. Med temi, ki so, jih ima največ dostop do tablice (67%) in pametnega telefona (43%). 23% malčkov ta dostop uporablja za igranje videoiger. Že pri tej starosti se pojavlja tudi uporaba družbenih omrežij (10% Facebook, 9% Instagram, 12% Tiktok), čeprav so ta dovoljena le starejšim od 13 let.

Raziskava na Portugalskem (2022) poroča, da se predšolski otroci (3-6 let) najpogosteje znajdejo za televizijo (95,1%), pred pametnim telefonom (66,2%) in tablico (66,2%). Približno vsak peti ima svoj pametni telefon, med tem ko ga ima v Veliki Britaniji med 3 in 4 letniki že vsak četrti.

Mateja Rek uporabo zaslonov preučuje tudi na slovenskem vzorcu in je med leti 2015 in 2022 opazila, da se med predšolskimi otroci omejevanje uporabe s strani staršev ne zmanjšuje. Po podatkih iz leta 2022 so v povprečju 1-3 letniki televiziji izpostavljeni 26 minut dnevno, tablici in telefonu pa skupaj okrog 15 minut, kar se v starosti 4-6 let podvoji.

Kakšne pa so te številke po svetu?

Petletniki na Finskem (2021) uporabljajo naprave 114 minut dnevno, v Belgiji (2018) 81 minut, v ZDA (2017) 159 minut, na Portugalskem pa predšolski otroci (3-6 let) pred zaslonom preživijo večinoma 1-2 uri na dan, čez vikend pa večinoma več kot dve uri.

To je dvakrat več kot je za petletnika priporočena dnevna količina. Priporočilo slovenskih pediatrov je, da se izpostavljenost zaslonom ne začne pred otrokovim drugim letom, in da se od drugega do petega leta (s postopnim uvajanjem zaslonov) izpostavljenost omejuje na največ 1 uro. Smernice za uporabo zaslonov najdete na povezavi. 

Zakaj? Kakšne so posledice uporabe zaslonov za razvoj otroka?

Prekomerna uporaba zaslonov lahko ima daljnosežne posledice na otrokov razvoj. Opažanja nekaterih vzgojiteljev in vzgojiteljic v Portugalskih vrtcih so, da otroci težje raziskujejo materiale in igrače, hitreje skačejo z ene aktivnosti v drugo in se igrajo na manj kreativen in bolj agresiven način. Vse to, pa tudi probleme z jezikovnim razvojem (artikulacija in govor), ki jih opažajo, pripisujejo tudi povišani uporabi digitalnih tehnologij.

Kaj pa pravijo raziskave?

→ Vpliv na socialni razvoj
Uporaba zaslonov zmanjšuje količino in kakovost interakcij med otroki in njihovimi skrbniki, kar lahko negativno vpliva na razvoj jezika. Raziskovalci predvidevajo, da se pogosto to dogaja ker aktivnosti pred ekrani zamenjajo igro in branje. Že televizija, ki je prižagana v ozadju negativno vpliva na otroško igro in interakcije med staršem in otrokom. Uporaba pred drugim letom pa se je pokazala tudi za škodljivo sposobnostim mimike in gestikulacije.
Kontekstualni elementi, kot so skupno gledanje, razlaga dogajanja in ustreznost teme, so ključni pri določanju, kako uporaba zaslonov vpliva na razvoj jezika. Če otrok pasivno uporablja zaslone, lahko to ovira sposobnost razumevanja čustev, spodbuja agresivno vedenje in škoduje splošnemu duševnemu zdravju. Če pa otrok skupaj s starejšo osebo gleda primerne digitalne vsebine, predvsem take, ki vabijo otroka k interakciji in spodbujajo sodelovanje, potem imajo zasloni v določeni meri lahko tudi pozitivne učinke na razvoj jezika.

→ Vpliv na kognitivni razvoj:
Raziskovalci opažajo negativen vpliv na kognitivne zavore - v nevroznanstvenih študijah je bil ta učinek opazen zlasti pri otrocih, starih od 14 mesecev do 9 let. Otroci, stari od 3,5 do 5 let, so imeli zmanjšano kognitivno fleksibilnost, pri čemer so bili negativni učinki opaženi že pri 15 minutah dnevne uporabe zaslonov.
Negativen vpliv na pozornost je bil zaznan že pri eni uri dnevne uporabe zaslonov, s škodljivimi učinki, opaženimi pri otrocih, starih 2-5 let in 9 let. Takojšnji negativni učinki so bili bolj izraziti pri starejših otrocih (5-7 let), medtem ko so bili pri mlajših otrocih (14 mesecev do 3,5 let) opaženi učinki srednje- do dolgoročni.

→ Vpliv na fizični razvoj
Pretirana uporaba zaslonov oslabi razvoj grobih motoričnih spretnosti, in je povezana z debelostjo, manjšo fizično aktivnostjo in drugimi zdravstvenimi težavami. Pasivna uporaba zaslonov, kot je gledanje televizije brez interakcije, lahko vodi do bolj sedečega preživljanja časa in manj angažiranosti, kar negativno vpliva na razvoj.

Kako naj ravnam kot starš? Kakšne so primerne vsebine za mojega otroka?

Prav družinsko okolje se je izkazalo kot najpomembnejši dejavnik pri problematični uporabi zaslonov med otroci, zato imajo starši tukaj ključno vlogo. Starši lahko upravljajo uporabo zaslonov pri otrocih s postavljanjem meja in postavljanjem dobrega zgleda.

Yang in sodelavci (2024) so ugotovili, da na kognitivni razvoj otrok pomembno vpliva kontekst uporabe zaslonov, ne pa zgolj čas pred zaslonom. Po priporočilu slovenskih pediatrov naj otroci od drugega do petega leta vedno uporabljajo zaslon v spremstvu staršev in naj ne bodo izpostavljeni digitalnemu oglaševanju. Puzio in sodelavki (2022) ugotavljajo, da lahko visokokakovostne, starosti primerne programe za otroke prepoznamo po naslednjih značilnostih:

• so interaktivne in zanimive,
• imajo izobraževalna vrednost,
• ponujajo razvojno ustrezno vsebino,
• vsebujejo pozitivna in prosocialna sporočila,
• vsebujejo minimalno hitre ali nasilne vsebine.

Vire kvalitetnih vsebin v slovenščini lahko najdete na povezavi zdravniške zbornice.

Spodaj smo zbrali nekaj osnovnih navodil ravnanja z zasloni za starše predšolskih otrok.

:)

• Z malčki uporabljamo zaslone skupaj.
• Preverjamo vsebine, ki jih malčki gledajo in se o njih pogovarjamo.
• Spodbujamo skupno branje, igro, telesno aktivnost in druge alternativne dejavnosti.

:(

• Zaslonov ne uporabljamo kot nagrade, tolažbe ali nadomestka za nadzor. To lahko namreč škoduje čustvenemu razvoju in samoregulaciji predšolskih otrok.
• Ne puščamo prižganih zaslonov v ozadju.
• Ne dovolimo uporabe zaslonov preko priporočenega dnevnega časa.

Viri

Chakranon, P., Huang, J.-P., Au, H.-K., Lin, C.-L., Chen, Y.-Y., Mao, S.-P., Lin, W.-Y., Zou, M.-L., Estinfort, W., & Chen, Y.-H. (2024). Behavioral impact of early smart device usage on toddlers: Importance of mother–child interaction. Research Square. https://doi.org/10.21203/rs.3.rs-3982009/v1

Cheng, L., & Cao, J. (2023). Factors influencing smart device addiction among preschool children: An extended protection-risk model perspective. Frontiers in Psychology, 14. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2023.1017772

Cucalón-Benito, N., Pérez-Palao, L., & Fernández-Valero, R. (2023). Impact of abusive screen use on childhood neurodevelopment: Systematic review. Medical Research Archives, 11(3). https://doi.org/10.18103/mra.v11i3.4730

Li, M., Zhao, R., Dang, X., Xu, X., Chen, R., Chen, Y., Zhang, Y., Zhao, Z., & Wu, D. (2024). Causal relationships between screen use, reading, and brain development in early adolescents. Advanced Science. https://doi.org/10.1002/advs.202307540

Liu, L. (2022). The impact of screen time on working memory function of children and adolescents. 2022 International Conference on Sport Science, Education and Social Development. Atlantis Press. https://doi.org/10.2991/assesd-22.2022.39

Monteiro, R., Fernandes, S., & Rocha, N. (2022). What do preschool teachers and parents think about the influence of screen-time exposure on children’s development? Challenges and opportunities. Education Sciences, 12(1), 52.

Muppalla, S. K., Vuppalapati, S., Pulliahgaru, A. R., & Sreenivasulu, H. (2023). Effects of excessive screen time on child development: An updated review and strategies for management. Cureus. https://doi.org/10.7759/cureus.10353947

Niiranen, J., Kiviruusu, O., Vornanen, R., Saarenpää-Heikkilä, O., & Paavonen, E. J. (2021). High-dose electronic media use in five-year-olds and its association with their psychosocial symptoms: A cohort study. BMJ Open, 11(3), e040848. https://doi.org/10.1136/bmjopen-2020-040848

Ofcom. (2024, April 19). Children and parents: Media use and attitudes report 2024. Ofcom. Retrieved from https://www.ofcom.org.uk/media-use-and-attitudes/media-habits-children/children-and-parents-media-use-and-attitudes-report-2024/

Puzio, D., Makowska, I., & Rymarczyk, K. (2022). Raising the child—Do screen media help or hinder? The quality over quantity hypothesis. International Journal of Environmental Research and Public Health, 19(16), 9880. https://doi.org/10.3390/ijerph19169880

Rega, V., Gioia, F., & Boursier, V. (2023). Problematic media use among children up to the age of 10: A systematic literature review. International Journal of Environmental Research and Public Health, 20(10), 5854. https://doi.org/10.3390/ijerph20105854

Rek, M. (2019). Media education in Slovene preschools: A review of four studies. CEPS Journal, 9(1), 45-60.

Xie, H., Liu, C., Wang, S., & Wang, X. (2024). Screen time and preschoolers’ pre-academic and behavioural competence: The moderating role of child characteristics. Early Child Development and Care. https://doi.org/10.1080/03004430.2024.2303473

Yang, S., Poncet, L., Tafflet, M., Lioret, S., Peyre, H., Ramus, F., Heude, B., & Bernard, J. Y. (2024). Association of screen use trajectories from early childhood with cognitive development in late childhood: The EDEN mother–child cohort. Computers in Human Behavior, 152, 108042. https://doi.org/10.1016/j.chb.2023.108042

Yang, S., Saïd, M., Peyre, H., Ramus, F., Taine, M., Law, E. C., Dufourg, M.-N., Heude, B., Charles, M.-A., & Bernard, J. Y. (2024). Associations of screen use with cognitive development in early childhood: The ELFE birth cohort. Journal of Child Psychology and Psychiatry. https://doi.org/10.1111/jcpp.13887