Kaj danes velja za lepo in privlačno? Kaj predstavlja lepotne trende med mladimi? Po čem ali kom se zgledujejo? Ali osebe, ki ustvarjajo trende, v resnici izgledajo tako? Ali imajo resnično tako popolna življenja, kot jih prikazujejo preko spleta?
Ali pa so to zelo težko dosegljivi ali nedosegljivi cilji - ideali?
Ljudje se kot družabna bitja vrednotimo preko primerjave z drugimi. Oblikovanje samopodobe vključuje nenehen proces iskanja lastne potrditve in boja proti nevarnostim, ki bi negativno vplivale na naše videnje o samih sebi. Navada, da se primerjamo z drugimi, nam občasno vliva navdih, da dosežemo več, vendar pa nas pogosteje vodi do negativnih čustev: zavisti, sramu, anksioznosti in domišljavosti (Rouault in Fleming, 2020).
V obdobju mladostništva nam podobo o tem kaj je lepo in privlačno ustvarjajo predvsem naši vzorniki, kar današnji mladini v veliki meri predstavljajo spletni vplivneži, poznani tudi pod izrazom influencerji.
Družbena omrežja ustvarjajo okolje idealnega. Zasipajo nas s filtriranimi in programsko spremenjenimi fotografijami, ki prikazujejo ljudi v najbolj izbranih trenutkih dneva. Na fotografiji je vidno le tisto, kar oseba želi, ne pa resničnost dogodka ali njihove podobe. Uporabniki družbenih omrežij se nato primerjajo s postavljenimi normami in pri tem doživljajo občutke zadovoljstva (če so skladni z njimi) ali pa občutke nezadovoljstva (če niso skladni z njimi). Teh je večina uporabnikov (Rouault in Fleming, 2020).
Dejstvo je, da večji kot je razkorak med tem “kako bi moral/a izgledati” in “kako se dejansko vidim ali izgledam”, bolj bo trpela naša samopodoba. Obenem pa se uporabniki pogosto poslužijo objave svoje fotografije, pri čemer pričakujejo določeno količino potrditev oz. všečkov. Te pa sprožijo mogočen sistem nagrajevanja v naših možganih, ki postane “ocenjevalec lastne vrednosti” na najglobljem področju zavesti, ki odloča o tem, ali smo si všeč ali ne. To je recept za kompulzivno primerjavo z drugimi, dvom o lastnih sposobnostih in egocentrično melodramo (Rouault in Fleming, 2020).
Vprašanja za razmislek – potrditev o kom ali čem dobimo, če prejmemo všečke in pozitivne komentarje na sliko oz. objavo, ki prikazuje olepšano različico nas samih? Ali lahko takšna potrditev vpliva pozitivno na našo samopodobo, če se obenem zavedamo, da v resnici ne izgledamo tako?
Obširne izsledke o duševnem zdravju mladih podajajo raziskovalci iz tujine, ki ugotavljajo, da idealizirani lepotni trendi družbenih omrežij izredno negativno vplivajo na mnenje mladih o samih sebi, torej na njihovo samopodobo in to kako samozavestno se počutjo v svoji koži.
Ugotovitve potrjujejo tudi izsledki raziskave opravljene z mladimi v Sloveniji, v katero je bilo vključeno približno 500 učencev in učenk v starosti med 12 in 15 leti, ter okoli 250 dijakov in dijakinj v starosti med 15 in 19 leti (Petek, 2022).
Rezultati sporočajo izredno obremenjenost deklet s svojim videzom zaradi gledanja popolnih objav na spletu, pa naj bo vsebina objave vezana na življenjski slog ali vizualno podobo posameznice. V primerjavi z dekleti, so fantje bistveno manj manj obremenjeni s svojim videzom, a tudi delež fantov ni zanemarljiv (Petek, 2022).
Mladi moški, ki so izpostavljeni družbenim omrežjem, imajo povečano težnjo k fizični objektivizaciji samih sebe. Študija na moških v starosti od 17 do 25 let nakazuje na občutno korelacijo med pogostostjo spremljanja družbenih omrežij (spremljanje zvezdnikov, mode, itd.) in povečanim nadzorom nad svojim videzom, zaradi neskladja z lepotnimi standardi povečano anksioznostjo. To je povezano s pojavom idealiziranja vitkega in mišičastega telesa, vendar brez težnje in dejavnosti v smeri približevanja tem idealom, kar privede do občutka nemoči in nezadovoljstva z lastnim telesom (Seekis, Bradley in Duffy, 2020).
Število všečkov pod objavami ali na profilih zvezdnikov na družbenih omrežjih, lahko pomembno spremeni način, kako vidimo sami sebe. Izpostavljenost vizualnim idealom družbenih omrežij vodi do večjega nezadovoljstva s svojim videzom v primerjavi z izpostavljenostjo običajnim lepotnim normam v resničnem življenju.
Zaradi lahkovernosti in nekritičnosti do spletnih vsebin mlajših uporabnikov (saj mnogi vstopijo v ta digitalna okolja že pred dovoljeno starostjo, ki je po večini 13 let), se pojavlja resna težava v tem, da si ustvarjajo neresnično podobo o tem kako izgledajo življenja njihovih vzornikov in v olepšano podobo življenja, resnično verjamejo.
Več kot polovica najstnikov (52 % v OŠ in 58 % v SŠ) se strinja s trditvijo, da so slike vplivnežev in zvezdnikov pogosto nerealne in obdelane, da so popolne, ter bi jih zato morali označiti, da so neresnične. Tako se mladi ne bi počutili slabo, ker sami nimajo takega videza. (Petek, 2022)
Posamezniki skušajo z objavo na spletu dobiti potrditev o svojih močeh, lepotah, poznanstvih, imetjih … a ključ do oblikovanja samopodobe leži v pozabljenem delu enačbe - posameznik mora biti najprej prepoznan in sprejet v svojih nemočeh ali šibkostih. Šele s tem dobi otrok ali mladostnik prepotrebno varnost in stabilnost - nujna pogoja za “biti to, kar v resnici sem”, za varno odkrivanje in raziskovanja sveta ter razvijanje svojih potencialov.
Zaradi zgoraj navedenih problemov, s katerimi se srečujemo v sodobni družbi, smo v Centru Logout začeli s pobudo #BrezFiltra.
Pod tem imenom smo ustvarili profil na družbenem omrežju Instagram. Namen profila je, da bi uporabniki v čim večji meri objavljali fotografije, ki niso programsko spremenjene, hkrati pa bi v opis slike dodali povezavo do osrednjega profila oziroma profil označili - @BrezFiltra.
Pobuda, ki je oblikovana kot spodbuda vsem uporabnikom družbenih omrežij, da prenehamo s tem škodljivim početjem – lažnim prikazovanjem sebe in svojih življenj.
V prvi vrsti apeliramo na spletne vplivneže, ki imajo v največji meri vpliv na naše mladostnike. Spodbuda, da prikažejo običajnost, morda dolgočasnost in nezanimivost svojega življenja, da jih bodo mladi prepoznali kot ljudi s pomanjkljivostmi in napakami. Da se prikažejo v luči, ko se ne počutijo lepo, ko nimajo pospravljene sobe, ko nimajo popolnih medosebnih odnosov, ko nimajo dobrega dne, ko jim stvari ne gredo po planu, ko so v stiski… zato, da jih mladi začutijo kot ljudi, ki imajo dobre in slabe plati, dobre in slabe dni.
Vabilo spletnim vplivnežem, da delijo idejo o objavljanju resničnih fotografij, da delijo in označujejo profil @BrezFiltra, in da spodbujajo svoje sledilce k prikazovanju resničnosti svojih življenj.
Namen profila @BrezFiltra je, da postane slovenska središčna točka te skupne ideje.
V drugi vrsti pa na vse druge uporabnike družbenih omrežij, predvsem tiste, ki razumejo razsežnost in resnost v problematiko in opažajo posledice, ki jih nosijo naši mladi.
Storimo to za svoje dobro in za dobro generacij za nami!
Instagram - BrezFiltra: https://www.instagram.com/brezfiltra.si
Deli na:
